Svetovni dan tuberkuloze 2026: Da! Tuberkulozo lahko izkoreninimo

24. marca 2026 obeležujemo 31. svetovni dan tuberkuloze. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je letošnjo globalno temo razglasila za"Da! Lahko odpravimo tuberkulozo!", pri čemer poudarja, da so močno vladno vodstvo, trajna politična zavezanost in usklajeno večsektorsko delovanje bistveni za odpravo epidemije tuberkuloze (TB).

Globalni napredek in preostali izzivi

Glede na Globalno poročilo o tuberkulozi za leto 2025 je globalni nadzor nad tuberkulozo leta 2024 dosegel pomemben mejnik, tako zincidenca in umrljivost se zmanjšujetaprvič od pandemije COVID-19.

Ocenjeno10,7 milijona ljudileta 2024 je zbolelo za tuberkulozo, vključno s 54 % moških, 35 % žensk in 11 % otrok in mladostnikov. Med temi primeri je približno619.000 (5,8 %)so bili sočasno okuženi z virusom HIV in390.000 (3,6 %)so imeli multirezistentno ali rifampicin-rezistentno tuberkulozo (MDR/RR-TB).

Tuberkuloza je povzročila približno1,23 milijona smrtnih žrtevleta 2024 je ostala vodilni vzrok smrti zaradi okužb na svetu in prehitela COVID-19. Po treh letih naraščanja med letoma 2021 in 2023 se je svetovna incidenca tuberkuloze leta 2024 zmanjšala za skoraj 2 %, kar odraža postopno okrevanje storitev za tuberkulozo.[1]

Geografsko gledano,67 % primerovso bile skoncentrirane v osmih državah: Indiji, Indoneziji, Filipinih, Kitajski, Pakistanu, Nigeriji, Demokratični republiki Kongo in Bangladešu.

Kljub napredku ostaja tuberkuloza vodilni vzrok smrti med ljudmi, ki živijo z virusom HIV, in pomembno prispeva k umrljivosti, povezani z odpornostjo na protimikrobna zdravila. Svetovno financiranje še vedno primanjkuje, saj je na voljo le5,9 milijarde ameriških dolarjevna voljo leta 2024 – daleč podLetni cilj 22 milijard ameriških dolarjevdoločeno za leto 2027.

Te številke poudarjajo nujno potrebo po okrepitvi programov za nadzor tuberkuloze po vsem svetu, s poudarkom na razširitvi dostopa do diagnostike, izboljšanju rezultatov zdravljenja in obravnavanju socialnih dejavnikov, ki spodbujajo prenos tuberkuloze. Tuberkuloza še naprej zahteva močno mednarodno sodelovanje in politično zavezanost za dosego ciljev strategije za odpravo tuberkuloze.

Mycobacterium tuberculosis: patogeneza in klasifikacija

Mycobacterium tuberculosis (MTB/M. tuberculosis) je primarni in najpogostejši povzročitelj tuberkuloze (TB). V človeško telo lahko vstopi skozi dihala, prebavila ali poškodovano kožo in sluznice, pri čemer okuži več organov in povzroči različne oblike TB. Pljučna TB, ki se prenaša predvsem kapljicami, predstavlja več kot 80 % primerov TB. Pogosti simptomi vključujejo kašelj, izločanje sputuma in hemoptizo. Po okužbi v pljučih se bakterije lahko razširijo po krvnem obtoku v več sistemov, kar lahko povzroči skeletno, sečilno ali prebavno TB.[2]

MTB spada v rod Mycobacterium, ki vključuje:

• Kompleks Mycobacterium tuberculosis (MTBC): Sestavljajo ga med drugim M. tuberculosis, M. bovis, M. africanum, M. canettii in M. microti. Čeprav je M. tuberculosis glavni vzrok tuberkuloze, lahko bolezen povzročita tudi M. bovis in M. africanum.
• Netuberkulozne mikobakterije (NTM).
• Mycobacterium leprae, povzročitelj gobavosti.

Laboratorijski diagnostični pristopi

Natančna in pravočasna diagnoza je bistvenega pomena za učinkovit nadzor nad tuberkulozo. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, daHitre molekularne diagnostične tehnologije so temeljito spremenile odkrivanje tuberkuloze, saj omogočajo zelo občutljivo in specifično identifikacijo patogenov, hkrati pa odkrivajo odpornost na zdravila.[1].

- Mikroskopija in kulturae: Kultura ostaja zlati standard za diagnozo tuberkuloze, saj omogoča dokončno identifikacijo živih organizmov in podpira testiranje občutljivosti na zdravila ter genomsko analizo. Vendar pa zaradi počasne rasti bakterije Mycobacterium tuberculosis rezultati običajno trajajo od 2 do 8 tednov, kar omejuje njeno klinično uporabnost pri nujnem odločanju.

-Imunološko testiranje: Imunološke metode, vključno s tuberkulinskim kožnim testom (TST) in testi sproščanja interferona gama (IGRA), zaznavajo imunski odziv gostitelja na okužbo s tuberkulozo. Čeprav so uporabni za prepoznavanje latentne okužbe, ti testi ne morejo zanesljivo razlikovati med aktivno in predhodno okužbo, zato imajo omejeno diagnostično specifičnost v okoljih z visoko obremenitvijo.

-Molekularna diagnostika (NAAT): Zaradi visoke občutljivosti in specifičnosti so priporočljivi testi na osnovi DNK, kot je amplifikacija nukleinskih kislin (NAAT).

-Ciljno sekvenciranje naslednje generacije (tNGS): Tehnologije ciljnega sekvenciranja omogočajo visokoločljivostno identifikacijo mutacij, povezanih z odpornostjo. Smernice SZO priporočajo tNGS kot napredno orodje za odkrivanje odpornosti na zdravila po diagnozi, ki podpira natančne strategije zdravljenja [3].

-Metagenomsko sekvenciranje naslednje generacije (mNGS): Metagenomsko sekvenciranje omogoča nepristransko odkrivanje širokega spektra patogenov brez predhodne izbire tarče. Ta pristop je še posebej dragocen v kompleksnih ali nejasnih kliničnih scenarijih, vključno z mešanimi okužbami in imunokompromitiranimi bolniki, kjer konvencionalna diagnostika morda ne zadostuje.

SZO nadalje poudarja, da je mikrobiološka potrditev bistvena za začetek ustreznega zdravljenja in izboljšanje izidov bolnikov, s čimer poudarja pomen vključevanja napredne molekularne diagnostike v programe za nadzor tuberkuloze [1].

Celovite molekularno diagnostične rešitve podjetja Macro & Micro-Test

1.Multipleksna PCR detekcija tuberkuloze in odpornosti na zdravilaTuberkuloza

Kadar obstaja močan klinični sum na tuberkulozo (TB),HWTS-RT147Test je priporočljiv za kvalitativno odkrivanje okužbe z MTB in tuberkuloze, odporne na več zdravil (MDR-TB). Ta test identificira mutacije vgen rpoB, ki vodijo do odpornosti na rifampicin (RIF), in mutacij vgena katG in InhA, ki so povezani z odpornostjo na izoniazid (INH). Zagotavlja učinkovit enkratni test za MTB in MDR-TB, ki vključuje notranji nadzor kakovosti za zmanjšanje lažno negativnih rezultatov ter zagotavlja hitre in natančne rezultate.

2.Ciljno sekvenciranje PTNseq za respiratorne patogene in profiliranje odpornosti

V primerih mešanih okužb dihal (vključno z okužbami zgornjih in spodnjih dihal, tuberkulozo in kroničnimi boleznimi dihal) ali kadar je potrebna analiza genov za odpornost na zdravila (npr. sum na tuberkulozo, odporno na zdravila),PTNseq serija ciljno usmerjenega visokozmogljivega odkrivanja genovse lahko uporabi. PTNseq, ki temelji na napredni tehnologiji ciljnega sekvenciranja, uporablja ultra-multipleksno PCR za obogatitev specifičnih ciljnih zaporedij, v kombinaciji z visokozmogljivim sekvenciranjem in tehnologijo nanopor tretje generacije za celovito identifikacijo patogenov in profiliranje odpornosti na zdravila.

Sistem uporablja patentirane, visoko specifične primerje za ultra-multipleksno amplifikacijo ciljnih genov. Podprt z lastniško podatkovno bazo in inteligentnimi bioinformatičnimi algoritmi zagotavlja natančno identifikacijo patogenov skupaj z analizo genov za odpornost na zdravila in virulentnost. Ciljno obogatitev zmanjšuje motnje gostiteljske DNK, izboljšuje občutljivost v vzorcih z visokim človeškim ozadjem in omogoča učinkovito odkrivanje težavnih tarč, kot soMycobacterium tuberculosis, glive, znotrajcelične bakterije, RNA virusi in geni za odpornost ali virulenco.

PTNseq doseže mejo zaznavanjaže od 100 kopij/mlin pokriva175 pogostih respiratornih patogenov, vključno s 76 bakterijami, 73 virusi, 19 glivami, 7 mikoplazem, pa tudiKlamidija, Rikecijain 54 genov za odpornost na zdravilaPanel vključujeMycobacterium tuberculosiskompleksne in glavne netuberkulozne mikobakterije.

Serija PTNseq združuje visoko občutljivost s stroškovno učinkovitostjo, izboljšuje stopnje odkrivanja patogenov in podpira individualizirano protimikrobno terapijo, hkrati pa pomaga zmanjšati odpornost proti protimikrobnim zdravilom. Integrirana s popolnoma avtomatiziranim sistemom za pripravo knjižnice za sekvenciranje genov (AIOS) zagotavlja poenostavljeno rešitev v bolnišnici s časom obdelave od vzorca do rezultata le 6,5 ure.

3. Metagenomsko sekvenciranje za odkrivanje patogenov širokega spektra

Kadar klinična diagnoza ni jasna,Zaznavanje genov z visoko prepustnostjo patogena mNGSse lahko izvaja na različnih vzorcih pacienta, vključno z bronhoalveolarno lavažno tekočino, sputumom, brisi grla, krvjo, plevralnim izlivom, gnojem in vzorci tkiva. Ta pristop uporablja tehnologijo metagenomskega sekvenciranja, kjer se različni vzorci ciljno predhodno obdelajo, ki ji sledi ekstrakcija nukleinskih kislin z uporabo steklenih kroglic in encimov, ki razgrajujejo stene, kar poveča učinkovitost ekstrakcije. Sekvenciranje je prilagojeno več platformam, kar zagotavlja veliko količino podatkov za izboljšano občutljivost mNGS in integriteto sestavljanja. Podatki se analizirajo z uporabo samostojno zgrajene baze podatkov in inteligentnih algoritmov za odkrivanjeveč kot 20.000 patogenov, vključno z bakterijami, glivami, virusi in paraziti, kar zagotavlja informacije o domnevno patogenih mikroorganizmih. Ta metoda je primerna za težko diagnosticirane, kritično bolne ali imunsko oslabljene bolnike, vključno z identifikacijoGorsko kolesarjenjekompleksinNTM, kot tudi mešane okužbe. Znatno izboljša stopnje odkrivanja patogenov in pomaga pri usmerjanju klinično ciljno usmerjene uporabe antibiotikov, kar omogoča natančno diagnozo okužbe.

Zaključek

Čeprav je bil dosežen znaten napredek, tuberkuloza ostaja velik svetovni zdravstveni izziv, zlasti v kontekstu odpornosti na zdravila, vrzeli v financiranju in neenakega dostopa do diagnostike.

SZO poudarja, da je povečanje dostopa do hitre molekularne diagnostike in naprednih tehnologij sekvenciranja bistvenega pomena za doseganje ciljev strategije za odpravo tuberkuloze. Z nenehnimi inovacijami, naložbami in globalnim sodelovanjem odprava tuberkuloze ni več želja, temveč dosegljiv cilj.

Reference:

1. Svetovna zdravstvena organizacija. Globalno poročilo o tuberkulozi 2024/2025: Diagnostično testiranje in zdravljenje.
2. Svetovna zdravstvena organizacija. Priročnik SZO za izbiro molekularnih hitrih diagnostičnih testov za odkrivanje tuberkuloze in tuberkuloze, odporne na zdravila, ki jih priporoča SZO.
3. Svetovna zdravstvena organizacija. Konsolidirane smernice SZO o tuberkulozi: Modul 3 – Diagnoza (posodobitev 2024).