Reproduktivno zdravje poteka skozi celoten naš življenjski cikel, kar SZO šteje za enega pomembnih kazalnikov človekovega zdravja. Medtem je "reproduktivno zdravje za vse" priznano kot cilj trajnostnega razvoja ZN. Kot pomemben del reproduktivnega zdravja je delovanje reproduktivnega sistema, procesov in funkcij pomembno za vsakega moškega.
01 Tveganjaofreproduktivne bolezni
Okužbe reproduktivnega trakta so velika grožnja moškemu reproduktivnemu zdravju, saj povzročajo neplodnost pri približno 15 % bolnikov. Povzročajo jih predvsem Chlamydia Trachomatis, Mycoplasma Genitalium in Ureaplasma Urealyticum. Vendar pa je približno 50 % moških in 90 % žensk z okužbami reproduktivnega trakta subkliničnih ali asimptomatskih, zaradi česar se preprečevanje in nadzor prenosa patogenov zanemarja. Pravočasna in učinkovita diagnoza teh bolezni zato prispeva k pozitivnemu okolju reproduktivnega zdravja.
Okužba s klamidijo trahomatis (KT)
Okužba urogenitalnega trakta s klamidijo Chlamydia trachomatis lahko pri moških povzroči uretritis, epididimitis, prostatitis, proktitis in neplodnost, pri ženskah pa lahko povzroči tudi cervicitis, uretritis, vnetje medenice, adneksitis in neplodnost. Hkrati lahko okužba s klamidijo Chlamydia trachomatis pri nosečnicah povzroči prezgodnjo rupturo plodovih ovojnic, mrtvorojenost, spontani splav, endometritis po splavu in druge pojave. Če se pri nosečnicah ne zdravi učinkovito, se lahko vertikalno prenese na novorojenčke in povzroči oftalmijo, nazofaringitis in pljučnico. Kronične in ponavljajoče se okužbe urogenitalnega trakta s klamidijo Chlamydia trachomatis se običajno razvijejo v bolezni, kot sta ploščatocelični karcinom materničnega vratu in AIDS.
Okužba z Neisseria Gonorrhoeae (NG)
Klinični manifestaciji okužbe urogenitalnega trakta z bakterijo Neisseria gonorrhoeae sta uretritis in cervicitis, tipični simptomi pa so disurija, pogosto uriniranje, nuja, disurija, sluz ali gnojni izcedek. Če se bolezen ne zdravi pravočasno, lahko gonokoki vstopijo v sečnico ali se razširijo navzgor iz materničnega vratu, kar povzroči prostatitis, vezikulitis, epididimitis, endometritis in salpingitis. V hujših primerih lahko s hematogeno diseminacijo povzroči gonokokno sepso. Nekroza sluznice, ki povzroči ploščatocelični epitelij ali obnovo vezivnega tkiva, lahko povzroči zoženje sečnice, zoženje semenovoda in jajcevodov ali celo atrezijo ter celo zunajmaternično nosečnost in neplodnost pri moških in ženskah.
Okužba z Ureaplasma Urealyticum (UU)
Ureaplasma urealyticum večinoma parazitira v moški sečnici, kožici penisa in ženski vagini. Pod določenimi pogoji lahko povzroči okužbe sečil in neplodnost. Najpogostejša bolezen, ki jo povzroča ureaplazma, je negonokokni uretritis, ki predstavlja 60 % nebakterijskih uretritisov. Pri moških lahko povzroči tudi prostatitis ali epididimitis, pri ženskah vaginitis, cervicitis, prezgodnji porod, nizko porodno težo in okužbe dihal ter osrednjega živčevja pri novorojenčkih.
Okužba z virusom herpes simpleksa (HSV)
Virus herpes simpleksa ali herpes se deli na dve kategoriji: virus herpes simpleksa tipa 1 in virus herpes simpleksa tipa 2. Virus herpes simpleksa tipa 1 povzroča oralni herpes, predvsem s stikom od ust do ust, lahko pa povzroči tudi genitalni herpes. Virus herpes simpleksa tipa 2 je spolno prenosljiva okužba, ki povzroča genitalni herpes. Genitalni herpes se lahko ponovi in ima večji vpliv na zdravje in psihologijo bolnikov. Okuži lahko tudi novorojenčke skozi posteljico in porodni kanal, kar vodi do prirojene okužbe novorojenčkov.
Genitalijska okužba z mikoplazmo (MG)
Mycoplasma genitalium je najmanjši znani samoreplicirajoči se genomski organizem, velik le 580 kb, in je pogosto prisoten pri ljudeh in živalih. Pri spolno aktivnih mladih ljudeh obstaja močna povezava med nepravilnostmi urogenitalnega trakta in Mycoplasma genitalium, saj je do 12 % simptomatskih bolnikov pozitivnih na Mycoplasma genitalium. Poleg tega se lahko ljudje, okuženi z Mycoplasma genitalium, razvijejo tudi v negonokokni uretritis in kronični prostatitis. Okužba z Mycoplasma genitalium je neodvisen povzročitelj vnetja materničnega vratu pri ženskah in je povezana z endometritisom.
Okužba z Mycoplasma Hominis (MH)
Okužba z Mycoplasma hominis v urogenitalnem traktu lahko pri moških povzroči bolezni, kot sta negonokokni uretritis in epididimitis. Pri ženskah se kaže kot vnetje reproduktivnega sistema, ki se širi osredotočeno na maternični vrat, pogosta komorbidnost pa je salpingitis. Pri majhnem številu bolnikov se lahko pojavita endometritis in medenična vnetna bolezen.
02Rešitev
Macro & Micro-Test se intenzivno ukvarja z razvojem reagentov za odkrivanje bolezni, povezanih z okužbami urogenitalnega trakta, in je razvil naslednje povezane komplete za odkrivanje (metoda izotermne amplifikacije):
03 Specifikacija izdelka
| Ime izdelka | Specifikacija |
| Komplet za odkrivanje nukleinskih kislin Chlamydia Trachomatis (izotermna amplifikacija z encimsko sondo) | 20 testov/komplet 50 testov/komplet |
| Komplet za odkrivanje nukleinskih kislin Neisseria Gonorrhoeae (izotermna amplifikacija z encimsko sondo) | 20 testov/komplet 50 testov/komplet |
| Komplet za detekcijo nukleinskih kislin Ureaplasma Urealyticum (izotermna amplifikacija z encimsko sondo) | 20 testov/komplet 50 testov/komplet |
| Komplet za odkrivanje nukleinskih kislin virusa herpes simpleksa tipa 2 (izotermna amplifikacija z encimsko sondo) | 20 testov/komplet 50 testov/komplet |
04 Aprednosti
1. V ta sistem je uveden notranji nadzor, ki lahko celovito spremlja eksperimentalni proces in zagotavlja kakovost poskusa.
2. Metoda izotermne amplifikacije zaznavanja ima krajši čas testiranja, rezultat pa je mogoče dobiti v 30 minutah.
3. Z reagentom za sproščanje vzorcev za makro in mikro teste ter avtomatskim ekstraktorjem nukleinskih kislin za makro in mikro teste (HWTS-3006) je enostaven za uporabo in primeren za različne scenarije.
4. Visoka občutljivost: meja detekcije CT je 400 kopij/ml; meja detekcije NG je 50 kosov/ml; meja detekcije UU je 400 kopij/ml; meja detekcije HSV2 je 400 kopij/ml.
5. Visoka specifičnost: brez navzkrižne reaktivnosti z drugimi sorodnimi pogostimi povzročitelji okužb (kot so sifilis, genitalne bradavice, šankroidni šankr, trihomonijaza, hepatitis B in AIDS).
Reference：
[1] LOTTI F, MAGGI M. Spolna disfunkcija in moška neplodnost [J]. NatRev Urol, 2018, 15 (5): 287–307.
[2] CHOY JT, EISENBERG ML. Moška neplodnost kot okno v zdravje [J]. Fertil Steril, 2018, 110 (5): 810-814.
[3] ZHOU Z, ZHENG D, WU H in sod. Epidemiologija neplodnosti na Kitajskem: populacijska študija [J]. BJOG, 2018, 125 (4): 432-441.
Čas objave: 4. november 2022