Nukleinska kislina humanega citomegalovirusa (HCMV)

Človeški citomegalovirus (HCMV) je član družine herpesvirusov z največjim genomom in lahko kodira več kot 200 beljakovin. HCMV je v svojem gostiteljskem območju ozko omejen na ljudi in še vedno ni živalskega modela njegove okužbe. HCMV ima počasen in dolg replikacijski cikel, v katerem tvori intranuklearna inkluzijska telesca in sproži nastanek perinuklearnih in citoplazemskih inkluzijskih telesc ter otekanje celic (velikanske celice), od tod tudi ime. Glede na heterogenost genoma in fenotipa lahko HCMV razdelimo na različne seve, med katerimi obstajajo določene antigenske variacije, ki pa nimajo kliničnega pomena.

Okužba s HCMV je sistemska okužba, ki klinično prizadene več organov, ima kompleksne in raznolike simptome, je večinoma tiha in lahko pri nekaterih bolnikih povzroči razvoj večorganskih lezij, vključno z retinitisom, hepatitisom, pljučnico, encefalitisom, kolitisom, monocitozo in trombocitopenično purpuro. Okužba s HCMV je zelo pogosta in se zdi, da se širi po vsem svetu. Je zelo razširjena v populaciji, z incidenco 45–50 % v razvitih in več kot 90 % v državah v razvoju. HCMV lahko dolgo miruje v telesu. Ko je imunost telesa oslabljena, se virus aktivira in povzroča bolezni, zlasti ponavljajoče se okužbe pri bolnikih z levkemijo in bolnikih po presaditvi, ter lahko povzroči nekrozo presajenih organov in v hujših primerih ogrozi življenje bolnikov. Poleg mrtvorojenosti, splava in prezgodnjega poroda z intrauterino okužbo lahko citomegalovirus povzroči tudi prirojene malformacije, zato lahko okužba s HCMV vpliva na prenatalno in postnatalno oskrbo ter kakovost populacije.